Tehnologija, ki temelji na praksi, podprti z dokazi:
- Optimalna berljivost
→ Optimalna berljivost omogoča boljše povezovanje informacij vizualnih in fonoloških področij možganov pri učenju branja:
Bralne nastavitve sistema KOBI, kot so prilagajanje razmika med besedami, izbira različnih vrst pisave, oblikovanje besedila in barvno označevanje, omogočajo učencem prilagajanje oz. t. i. personalizacijo izkušnje branja. Za uspešno glasno branje je namreč potrebno usklajevanje med vizualnimi in fonološkimi deli možganov (Schlaggar & McCandliss, 2007). Če ta dva možganska sistema delujeta usklajeno, otrok lažje prepozna vsako posamezno črko znotraj besede in jo poveže s pripadajočim glasom.
Bralne nastavitve KOBI-ja torej omogočajo zmanjšanje obremenitve učenčevega vizualnega sistema. Vse nastavitve temeljijo na prilagojenih pravilih, kar učencem omogoča optimalno bralno izkušnjo, prilagojeno otrokovim željam in potrebam. Posebej lahko izpostavimo dve unikatni nastavitvi sistema KOBI, ki vam lahko pri delu z učenci prideta zelo prav:
(a) prilagajanje razmika med črkami in besedami ter
(b) prilagojen sistem pravil za obarvanje in oblikovanje besedila, kar imenujemo KOBIFIKACIJA.
→ Prilagajanje razmika med črkami in besedami učencem pomaga pri prepoznavanju črk:
Prilagajanje razmika med črkami in besedami je preprosta, a učinkovita strategija, ki mlajšim otrokom omogoča lažje prepoznavanje črk. Študije ugotavljajo, da imajo predvsem učenci z disleksijo večje težave pri branju besedil, v katerih so elementi znotraj njih (črke, besede, vrstice) med seboj zelo nagneteni oz. so tesno skupaj (Martelli et al., 2009). Nadalje je bilo v raziskavi avtorjev Zorzi idr. (2012) ugotovljeno, da dodaten razmik med črkami izboljša bralno uspešnost učencev z disleksijo brez dodatnega bralnega usposabljanja.
Povečanje hitrosti branja v besedilih s povečanim razmikom so potrdile tudi druge raziskave, pri čemer raziskovalci niso prepoznali optimalne stopnje razmika, ki bi bil najprimernejši za vse učence (McLeish, 2007; Spinelli idr., 2002; Perea idr., 2012). Možnost prilagajanja razmika glede na lastne želje in potrebe je torej funkcija, ki otrokom zagotavlja personalizacijo bralnih izkušenj in s tem podpira njihovo bralno uspešnost.
- Podpora dekodiranju
→ Sistem pravil za obarvanje črk je v pomoč pri branju učencem z disleksijo:
Sistem prilagojenih pravil za obarvanje in oblikovanje besedila smo poimenovali kar KOBIFIKACIJA. Slednja učencem omogoča dosledno uporabo določenih pravil pri barvnem označevanju, kar bralcem začetnikom olajša prepoznavo posameznih črk ter zmanjša njihov kognitivni napor med branjem. Če učenec na primer pogosto zamenjuje črki b in d, ju lahko v vseh besedilih obarva z določeno barvo (npr. b-je obarva z rdečo). Barva bo učencu v pomoč, da bo črko b lažje in hitreje prepoznal ter je ne bo zamenjeval s črko d (Ohene-Djan & Begum, 2008). Učenje branja s pomočjo multimodalnega pristopa, pri katerem se poslužujemo različnih načinov oblikovanja besedila (kot je vključevanje barv), podpirajo tudi rezultati raziskave avtorja Majzuba idr. (2012), ki so pokazali, da je multimodalnost učinkovito izboljšala prepoznavanje črk med osem- in devetletnimi otroci iz Malezije.
→ Pomen strukturiranega pristopa pri poučevanju branja:
Znotraj sodobnih pristopov poučevanja branja se je oblikovala tudi obsežna zbirka z dokazi podprtih intervencij, ki ugotavljajo vlogo strukturiranega pristopa pri izvajanju bralnega treninga (Boyer & Ehri, 2011; Ritchey & Goeke, 2006).
Strukturiran pristop temelji na elementih, ki jih podpira tudi aplikacija KOBI:
- vaje za razvoj fonološkega zavedanja učencev,
- skrbno izbrano in primerno oblikovano bralno gradivo,
- omogočanje pogostega (vsakodnevnega) bralnega treninga, ki bo otrokom omogočal zapomnitev visokofrekvenčnih besed, ki se morda ne držijo običajnih fonetičnih vzorcev,
- sistematični razvoj besedišča (postopno uvajanje novih besed),
- eksplicitno poučevanje strategij razumevanja besedila (npr. napovedovanje vsebine, povzemanje, iskanje povezav),
- bralni trening preko vodenih vaj pod vodstvom učitelja.
- Orientacija in usmerjanje pozornosti
→ Orodja za orientacijo v besedilu učencem pomagajo, da berejo bolj tekoče:
KOBI-jevo orodje za orientacijo v besedilu ter možnost naprednega sledenja s prstom omogoča učencem usmerjanje pozornosti na ustrezen del besedila ter boljšo orientacijo znotraj njega.
Možnost za orientiranje v besedilu ima tri funkcionalnosti:
- osredotočenost na posamezno besedo s pomočjo digitalnega prsta,
- osredotočenost na vrstico s pomočjo digitalnega bralnega ravnila,
- usmerjanje osredotočenosti na celotno besedilo.
Na tak način personalizirana bralna izkušnja še posebej podpira tiste učence z disleksijo, ki izkazujejo tudi anomalije gibanja oči in pomanjkljivosti pri zaznavanju nizkih barvnih kontrastov (Quercia idr., 2013).
Reference
Alpizar, D., Adesope, O.O. & Wong, R.M. (2020). A meta-analysis of signaling principle in multimedia learning environments. Education Technology Research and Development, 68, 2095-2119. 10.1007/s11423-020-09748-7
Boyer, N., & Ehri, L.C. (2011). Contribution of phonemic segmentation instruction with letters and articulation pictures to word reading and spelling in beginners. Scientific Studies of Reading, 15, 440-470. https://doi.org/10.1080/10888 438.2010.520778
Majzub, R. M., Abdullah, M. A., & Aziz, Z. (2012). Effects of a multisensory programme on dyslexic students: Identification and mastery of the alphabet. Research Journal of Applied Sciences, 7, 340-343.
Martelli, M., Di Filippo, G., Spinelli, D., & Zoccolotti, P. (2009). Crowding, reading, and developmental dyslexia. Journal of vision, 9, 14-14.
McLeish, E. (2007). A study of the effect of letter spacing on the reading speed of young readers with low vision. British Journal of Visual Impairment, 25(2), 133-143. https://doi.org/10.1177/0264619607075995
Ohene-Djan, J., & Begum, R. (2008). Multisensory games for dyslexic children. In 2008 Eighth IEEE. International Conference on Advanced Learning Technologies (pp. 1040-1041). IEEE. 10.1109/ICALT.2008.98
Perea, M., Panadero, V., Moret-Tatay, C. & Gómez, P. (2012). The effects of inter-letter spacing in visual-word recognition: Evidence with young normal readers and developmental dyslexics. Learning and Instruction. 22. 10.1016/j.learninstruc.2012.04.001
Quercia, P., Feiss, L., & Michel, C. (2013). Developmental dyslexia and vision. Clinical Ophthalmology, 869-881. 10.2147/OPTH.S41607
Ritchey, K.D., & Goeke, J.L. (2006). Orton-Gillingham and Orton-Gillingham–based reading instruction: A review of the literature. The Journal of Special Education, 40, 171-183. 10.1177/00224 66906 04000 30501
Schlaggar, B. L., & McCandliss, B. D. (2007). Development of neural systems for reading. Annual Review Neuroscience, 30, 475-503. 10.1146/annurev.neuro.28.061604.135645
Spinelli, D., Luca, M.D., Judica, A., & Zoccolotti, P. (2002). Crowding Effects on Word Identification in Developmental Dyslexia. Cortex, 38, 179-200.Zorzi, M., Barbiero, C., Facoetti, A., Lonciari, I., Carrozzi, M., Montico, M., … & Ziegler, J. C. (2012). Extra-large letter spacing improves reading in dyslexia. Proceedings of the National Academy of Sciences, 109, 11455-11459.