V aplikaciji KOBI, ki omogoča spremljanje napredka branja, lahko pridobiš dragocene informacije o tekočnosti branja otrok. Tekočnost branja se nanaša na sposobnost bralca, da bere besedilo gladko, hitro in z razumevanjem. Pomembno je, da bralec ne le dešifrira besede, temveč tudi, da to počne brez težav, z ustreznim tempom in razumevanjem vsebine. Merjenje tekočnosti branja zajema hitrost, natančnost in intonacijo branja.
V 1. razredu učenec postopoma avtomatizira prepoznavo vseh črk abecede. Hkrati hitro in brez napora veže pare črk, kot so BA, TA, AM, UR, IF. Poleg tega se nauči prepoznavati pogoste kratke besede, kot so MAMA, ATI, HIŠA, kar prispeva k celovitemu razvoju bralnih spretnosti. Do konca šolskega leta se učenec nauči brati enostavne povedi s povprečno hitrostjo od 10 do 20 besed na minuto.
V 2. razredu učenec spozna in začne uporabljati male tiskane črke. V drugi polovici šolskega leta se pričakuje, da bo samostojno prebral in razumel navodila tudi pri drugih predmetih. Učenec postopoma napreduje in iz besedila zmore potegniti bistvo. Do konca 2. razreda otrok doseže popolno avtomatizacijo vseh malih tiskanih črk in pisane abecede. Usidra lahko veliko pogostih besed, četudi so daljše in težje za dekodiranje. Hitro in gladko lahko prebere na primer: trgovina, učiteljica, kuharica, igrišče, gugalnica ipd. Pri neznanih in dolgih besedah upočasni tempo in jih spretno dekodira. Te besede z nekajkratnim branjem usidra v svoj ortografski leksikon. Proti koncu šolskega leta povprečen učenec prebere 49 besed, nekateri odlični bralci pa celo 95 besed na minuto.
Učenec v 3. razredu z branjem povečuje zaklad besed za hiter priklic. S tem dviguje tekočnost branja – več ko otrok bere, večji je zaklad besed, hitreje in z manj napora bere. Povprečen tretješolec ob koncu šolskega leta prebere okrog 100 besed na minuto, odličen bralec pa bere že povsem tekoče, s hitrostjo kar 135 besed na minuto.
· VIR: Janja Košir: Formativni preizkus tekočnosti branja v petstopenjskem modelu pomoči za učence z učnimi težavami http://pefprints.pef.uni-lj.si/3862/
